Omemba: Uroš Krek

»Takrat je televizija kulturi odprla vrata.«

»Smo bili tako rekoč prvi orkester, ki je v Moskvi igral ameriško glasbo.«

»Sem bral komentarje na Facebooku in je bilo med njimi precej takih: Končno!«

»Bil sem človek, ki je dobil Ježka za snemanje na začetku te naše ljube televizije.«

»Pri nas v šoli, v srednji glasbeni šoli in na akademiji, je bilo boljše, da nisi povedal, da si džezar.«

»Tako sem začel delati prve aranžmaje.«

»No, niso nas zaprli, so nas pa za nekaj časa poslali v kolhoz, ampak smo potem tam zaigrali nekaj te naše narodne in smo jih pretentali.«

»Danes je ta produkcija tako velika, ponudba tako velika … pa ponujenih toliko traparij, da ne veš, kaj izbrati.«

»Žal je precej tega prvega programa izgubljenega.«

»Takrat je bilo lepo, glasba je bila čisto drugačna.«

»Vedno rada poudarim, glede na to dolgo tradicijo, da Nova Gorica ni zgolj mesto vrtnic, ampak je tudi mesto saksofona.«

»Nova Gorica ni zgolj mesto vrtnic, ampak je tudi mesto saksofona.«

»Ujamejo v najintimnejših trenutkih njene neizmerne bolečine in osamljenosti.«

»Očetu tvojemu umrl je oče.«

»Iskala sta nenavadne in neznane pripovedi.«

»Tudi Glas bi se rad zavil v šal, toda kakšen?«

»V brezumnem obdobju 21. stoletja, ko se obnavljajo že pozabljena protiatomska zaklonišča, je očitno spet čas, da se spomnimo.«

»Zofko Kveder namreč ujamejo v najintimnejših trenutkih njene neizmerne bolečine in osamljenosti.«

»V resnici pa se pozornejšemu poslušalcu razkriva kot pesnikov pomenljiv pesemski testament lastnemu narodu.«